Spletni strani smo dodali nov zavihek, imenovan “Dogodki“. Tam boste našli napovednik predavanj, delavnic in predstavitev, saj radi delimo znanje. Prijazno vabljeni!
O dogodkih vas bomo sproti obveščali v “Novicah“, lahko pa nam na info@aspega.si sporočite, če želite prejemati obvestila o dogodkih. Če vas zanima samo določena tema, nam to napišite (npr. šparglji, česen).
Na objavljenih dogodkih se boste lahko tudi osebno pogovorili z nami in še kaj vprašali, povedali… Pridite, veseli vas bomo!
Jeseni se nasadi špargljev obarvajo rumeno in zažarijo v jesenskem soncu ali poživijo meglene dneve. Rumenenje nadzemnega dela špargljev še pospešijo prve jesenske slane. Pred zimo nadzemne dele špargljev porežemo ali pokosimo in jih odstranimo z njive oziroma z grede v vrtu. Pomembno je, da tega ne storimo prekmalu. Šparglje porežemo šele, ko so povsem rumeni, ko ni več nič zelenega. To pomeni, da so šparglji zaključili svoj vegetacijski ciklus za letošnje leto in so prešli v fazo mirovanja. Tako so pripravljeni na prezimovanje in bodo mirovali vse do pomladi.
Sedaj je tudi pravi čas za razmislek o sajenju špargljev prihodnjo pomlad. Špargelj je trajnica, torej so nasadi špargljev večletni nasadi. Zato je prav, da pravočasno razmislimo o sajenju špargljev in izberemo primerno njivo ali lokacijo na vrtu, ter izberemo sorto, ki nam ustreza.
Sadike špargljev lahko naročite že sedaj in si tako zagotovite kakovostni sadilni material za sajenje spomladi 2014 in tudi izbrane sorte. Več o sortah špargljev si lahko preberete tukaj.
Velikost strokov in čebulic oziroma glavic je pri semenskem česnu pomembna in vpliva na količino pridelka. Večji posajeni stroki česna običajno zrastejo v večjo čebulico oziroma glavico česna. Večji stroki so večinoma v večjih glavicah česna, vendar so lahko tudi v večjih glavicah manjši, a številnejši stroki.
Semenski česen je sortiran v več velikostnih razredov, tako imenovanih kalibrov. Na sliki so glavice semenskega česna sorte ‘Garpek’ kalibra A, B in C.
Velikost glavic semenskega česna po kalibrih, izražena v milimetrih premera glavic:
Najpogostejša izbira pridelovalcev je kaliber B, torej semenski česen premera 55 do 60 mm. Pri sajenju večjega kalibra je poraba semenskega česna (kg/ha) nekoliko večja in
pri sajenju manjšega kalibra nekoliko manjša. Poraba semenskega česna je odvisna tudi od tega ali izločamo drobne stroke ali ne. Če drobnejše stroke česna izločamo, jih ne zavržemo, ampak jih posadimo na manjšo razdaljo oziroma gosteje. Drobnejši stroki so običajno v notranjosti glavice česna, zunanji stroki pa so večji.
Razporeditev strokov v glavici česna se razlikuje med tipi in sortami česna. Na spodnji sliki je prerez glavice česna sorte ‘Garpek’, kaliber B. Sorta ‘Garpek’ je zgodnja jesenska sorta, ki tvori cvetno steblo. Slednje je vidno na sredini prerezane glavice česna.
Ne glede na velikost posajenih strokov in sorto, pa je za dober pridelek pomembna dobra oskrba tekom rasti in razvoja česna.
Letošnji pridelek česna je pobran. Nekaj česna je bilo prodanega kot sveži česen, ostali del pridelka česna pa se suši, da bo primeren tudi za daljše skladiščenje. In sedaj je čas za razmislek o sajenju česna za pridelek naslednje leto: na primer o izboru sort in o izboru zemljišča, saj je kolobar je pri gojenju česna zelo pomemben.
Semenski česen že lahko naročite ter si tako zagotovite izbrane sorte in količine česna. Tukaj so podatki za sprejem naročil semenskega česna.
Nekaj informacij o gojenju česna najdete na tej povezavi, o sajenju česna v kategoriji Sajenje česna, o sortah česna v naši ponudbi pa si lahko preberete tukaj.
Vabimo vas na »PRIKAZ SAJENJA IN POBIRANJA ŠPARGLJEV«, ki bo 18. aprila 2013 ob 10. uri v Sadni drevesnici Studenec. Vsakoletno predstavitev špargljev vodi Iztok Vidic in je namenjena vsem, ki vas zanimajo šparglji: morda jih že gojite ali pa razmišljate, da bi jih začeli gojiti. Vsekakor vam bomo s predstavitvijo odgovorili na številna vprašanja o gojenju špargljev. Obenem lahko v Drevesnici kupite kakovostne sadike špargljev preizkušenih sort.
Pri predstavitvi špargljev sodelujemo: Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, MOL (Odsek za razvoj podeželja in upravne zadeve) in Aspega (Iztok Vidic).
Kako pridete v Sadno drevesnico Studenec, si oglejte in preberite na njihovi spletni strani, kjer kliknete »Kje smo«.
VABLJENI!
V zadnji številki časopisa »Glas dežele« pišemo o špargljih v članku »Priprava nasada špargljev« (avtor Iztok Vidic). Članek obravnava pripravo zemljišča za nasad špargljev, izbor sadilnega materiala in izbor sort špargljev, sajenje špargljev ter tržne možnosti pridelave špargljev.
Časopis »Glas dežele« izhaja pod okriljem Govedorejskega poslovnega združenja. Tudi spletna stran z istim imenom – Glas dežele – je vir koristnih in zanimivih informacij. Obravnava številne teme iz različnih področij kmetijstva, ne samo govedoreje, ter nudi strokovne nasvete in aktualne novice. Sodelujoči strokovnjaki prispevajo vsebine s področja govedoreje, konjereje, poljedelstva, zelenjadarstva, sadjarstva, vinogradništva, gozdarstva, mehanizacije, prehrane in ekonomike v kmetijstvu.
V času, ko njive in vrtovi še počivajo, je čas za razmislek o prihajajoči vrtnarski sezoni. Kaj, koliko in kam bi posadili ter katere sorte bi izbrali. Če razmišljate, da bi spomladi posadili tudi šparglje, si lahko že sedaj zagotovite kakovostne sadike špargljev. Tako pridelovalci špargljev, ki potrebujete večje količine, kot tudi ljubiteljski vrtnarji, ki potrebujete manjše količine sadik špargljev.
Sadike špargljev so enoletne korenike oziroma podzemni rizomi v fazi mirovanja.
Izbirate lahko med naslednjimi sortami špargljev: ‘Dariana’, ‘Placosesp’, ‘Darbella’, ‘Darlise’, ‘Darzila’, ‘Mondeo’, ‘Ariane’ in ‘Burgundine’. Za opise sort kliknite tukaj.
Sadimo jih spomladi, natančnejši čas pa je zelo odvisen od vremena. Tako se na primer v deževni pomladi čas sajenja špargljev lahko zavleče daleč v april, saj je mokra tla težko ustrezno pripraviti za sajenje špargljev. Sadike špargljev bo sicer možno prevzeti predvidoma od konca marca 2013 dalje, vendar vas bodo počakale ustrezno skladiščene, da se pripravite na sajenje ali ujamete lepo vreme.
Ko pripravimo semenski česen in zemljišče, se lotimo sajenja česna. Sledeči opis sajenja česna velja za ročno sajenje česna, na manjših površinah, kot na primer v zelenjavnem vrtu. Pridelovalci česna na večjih površinah lahko česen sadijo tudi strojno in običajno so temu prilagojene tudi sadilne razdalje.
Na gredi, ki smo jo izbrali za sajenje česna, naredimo na primerni medvrstni razdalji (25 do 30 cm) jarke globine 5 do 7 cm. Na dno jarka posadimo stroke česna, na medsebojno razdaljo 10 do 15 cm. Sadilne razdalje so odvisne tudi od sorte česna: tiste, ki naredijo večje glavice, sadimo bolj narazen in tiste z manjšimi glavicami bolj skupaj.
Stroke česna posadimo s koničastim delom navzgor in ravnim, ploščatim delom navzdol. Nekoliko ga porinemo v zemljo na dnu jarka, da ostane v tem položaju. Na izbrano sadilno razdaljo v vrsti posadimo stroke enega za drugim in nato vrsto zasujemo. Priporočljivo je, da je po zasutju jarka nad strokom približno 5 cm zemlje.
Pred sajenjem izločimo majhne stroke in posadimo le večje, saj iz večjega stroka običajno zraste tudi večja čebulica oziroma glavica česna. Manjše stroke, ki so večinoma v notranjosti glavice česna, nikar ne zavrzimo. Posadimo jih bolj skupaj, 5 do 8 cm narazen, za tako imenovani mladi česen, ki ga spomladi uporabljamo podobno kot mlado čebulo.
Še nekaj besed o pravilni postavitvi stroka česna v jarek pri sajenju. Iz ravnega, ploščatega dela stroka česna bodo odgnale korenine in iz koničastega dela nadzemni del rastline česna. Zato je res pomembno, da strok česna posadimo s koničastim delom navzgor in z ravnim delom navzdol. Kaj se zgodi, če strok česna ob sajenju položimo na bok, je vidno na naslednji sliki.
Česen bo sicer rastel in se razvijal, vendar bo čebulica oziroma glavica česna lahko nekoliko deformirana in na koncu tudi manjša, kar pomeni manjši pridelek.
Čas sajenja česna je odvisen od sort, lokacije in tudi vremena. Če česen posadimo prezgodaj, bo v jesenskem času razvil preveč listja, ki ga lahko tekom zime poškodujeta mraz in sneg. Ob prepoznem sajenju pa česen ne razvije dovolj korenin do zime. Zaželeno je, da minejo vsaj štirje tedni od sajenja do ohladitve tal na 5 0C. V tem času naj bi strok česna razvil dovolj korenin za uspešno prezimitev.
Priprava na sajenje česna se začne z izborom sort česna, načrtovanjem količine česna, ki jo želimo pridelati in količine semenskega česna, ki ga za to potrebujemo. Sledita priprava tla za sajenje česna in priprava sadilnega materiala.
Sorte česna se med seboj razlikujejo po okusu in aromi, barvi, številu strokov v glavici česna, pridelku, času skladiščenja in tudi po času sajenja (jesenski in spomladanski česen). Spomladanske sorte česna imajo običajno nekoliko nižji pridelek kot jesenske sorte česna, vendar imajo dosti boljšo sposobnost skladiščenja kot jesenske sorte česna. Torej lahko spomladanski česen shranjujemo in uporabljamo dlje kot jesenski česen.
Pri izračunu koliko semenskega česna potrebujemo, upoštevamo, da je pridelek česna povprečno sedem- do osemkratnik posajenega česna (npr. iz 1 kg posajenega semenskega česna pridelamo 7 do 8 kg česna). Vendar je količina pridelka odvisna od mnogih dejavnikov: od sorte, rastnih razmer in od oskrbe česna. Neugodne vremenske razmere, slaba oziroma neprimerna oskrba česna tekom rasti, ter pojav bolezni in škodljivcev, lahko pridelek znatno zmanjšajo.
Tla za sajenje česna pripravimo tako, da jih prerahljamo in očistimo plevelov. Pognojimo s kombiniranim mineralnim gnojilom (NPK) z nižjo vsebnostjo dušika (npr. NPK 7-20-30). Z dušikom bomo dognojevali še kasneje, ko bosta rast in razvoj česna intenzivnejša. Gnojila vdelamo v tla. Gnojimo lahko tudi z organskimi gnojili, ki pa morajo biti zares dobro preperela in uležana (kompost), ter vsaj mesec dni pred sajenjem česna.
Zadnji korak priprave na sajenje česna je drobljenje glavic česna na posamezne stroke. Glavico česna olupimo in razdelimo na stroke, ki pa jih ne lupimo. Priporočljivo je, da to storimo tik pred sajenjem ali največ dan, dva pred sajenjem česna. Če jih ne posadimo kmalu, se spodnji del stroka, kjer poženejo korenine, zasuši, kar ovira rast korenin in uspešno ukoreninjanje česna pred zimo.
Za sajenje uporabimo samo nepoškodovane stroke česna, saj že najmanjša poškodba stroka predstavlja tveganje za okužbe in posledično propad stroka.
Sedaj smo pripravljeni na sajenje česna in v naslednjem prispevku bomo česen posadili.
Ko se začne listje na drevesih jesensko barvati, je čas za sajenje česna. Jesenske sorte česna sadimo oktobra in lahko tudi še novembra. Posajeni stroki česna začnejo najprej tvoriti korenine in dobro je, da jih naredijo še pred zimo. Če česen posadimo prezgodaj, bo še pred zimo začel razvijati tudi liste, ki pa jih lahko zimski mraz poškoduje, če so preveliki. Pozno jeseni lahko posadimo tudi že spomladanski česen, če pa nam vreme tega ne dopušča, storimo to čim prej spomladi, ko lahko spet obdelujemo zemljo. V krajih z milimi zimami (npr. na Primorskem) sadimo česen tudi decembra in januarja.
Terminski plan sajenja sort česna iz naše ponudbe je naslednji: v oktobru posadimo sorto ‘Garpek’, sorti ‘Garcua’ in ‘Gardacho’ sadimo oktobra in novembra, sorto spomladanskega česna ‘Gardos’ pa posadimo konec oktobra, novembra ali zgodaj spomladi. Čas sajenja v krajih z milejšimi zimami se lahko raztegne v december in tudi v januar za spomladanski česen.