Špargelj (Asparagus officinalis L.) je trajnica iz družine beluševk (Asparagaceae), ki spada v razred enokaličnic (Monocotyledones). Rodovno ime Asparagus izvira iz besede ‘sparega’, ki je v antični Perziji pomenila brst, poganjek. Grki pa so ga poimenovali z besedo ‘asparagos’, ki je pomenila, da je poln sokov.

V Sloveniji poznamo štiri v naravi rastoče vrste šparglja:
– navadni špargelj (Asparagus officinalis L.),
– ostrolistni špargelj (Asparagus acutifolius L.),
– lasasti špargelj (Asparagus tenuifolius Lam.),
– obmorski špargelj (Asparagus maritimus Mill.).
Kot vrtnino gojimo številne sorte in hibride navadnega šparglja (Asparagus officinalis L.), spomladi pa v naravi nabiramo tako imenovane divje šparglje, ki so mladi poganjki ostrolistnega šparglja (Asparagus acutifolius L.). Nekatere vrste rodu Asparagus so zelo cenjene kot okrasne rastline (A. setaceus, A. densiflorus, A.d. ‘Myersii’, A.d. ‘Sprengeri’).

NAVADNI ŠPARGELJ (Asparagus officinalis L.)

Poganjki šparglja
Špargelj tvori pokončne poganjke, ki se nad tlemi razvejijo in zrastejo do 2 m ali več, odvisno od vrste in sorte šparglja ter od rastnih razmer. Stranski poganjki se razvijejo v pazduhah luskastih listov oziroma luskolistov, ki so spiralno razvrščeni po poganjku in so pri navadnem šparglju kratki in koničasti. Fotosintetsko funkcijo pri špargljih ima filokladij, ki je preobraženo steblo. Filokladiji so igličaste oblike, premera 0,5 mm in dolgi do 2 cm ali več (slika spodaj, v ozadju plodovi šparglja).

Rizom
Rizom je vodoravno rastoče podzemno steblo iz katerega izraščajo korenine in nadzemni poganjki. Odebeljene korenine na spodnji strani rizoma so založni organ šparglja oziroma založne korenine. V njih so rezervne snovi (ogljikovi hidrati), ki omogočajo rast poganjkov tekom sezone pobiranja pridelka špargljev. Založne korenine predstavljajo 80 do 85 % koreninske mase rastline šparglja. Zeleni nadzemni del rastline, ki se razvije po pobiranju pridelka, pa s pomočjo fotosinteze spet napolni te korenine z rezervnimi snovmi. Na založnih koreninah se razvijejo srkalne korenine, ki črpajo vodo in hranilne snovi iz tal. Rizom raste 2 do 5 cm letno, pri tem se tudi razveji in na koncu vsake razvejitve so skupki brstov iz katerih bodo odgnali poganjki. V jeseni poganjki odmrejo, rizom in korenine pa prezimijo v tleh, saj prenesejo tudi močan mraz.

Cvet in plod
Špargelj je dvodomna rastlina, kar pomeni, da rastline tvorijo samo ženske ali pa samo moške cvetove (občasno se pojavijo tudi dvospolni cvetovi). Cvetovi se nahajajo ob osnovi posameznega filokladija, so majhni, zvončasti in belkaste do zeleno rumene barve. Oprašitev cvetov šparglja poteka s pomočjo žuželk, praviloma čebel. Plod je tridelna jagoda velikosti graha. Zrel plod šparglja je rdeče barve in vsebuje semena črne barve.

Moške rastline šparglja imajo pri pridelavi prednost, ker bolj zgodaj odženejo, imajo več poganjkov in s tem večji pridelek (približno 20 %) ter so dalj časa v rodnosti. Ženske rastline veliko energije porabijo za tvorbo plodov in semen, kar se pozna na pridelku, imajo tudi krajšo življenjsko dobo, vendar je masa poganjkov nekoliko večja kot pri moških rastlinah. Naravno razmerje med moškimi in ženskimi rastlinami, gojenimi iz semena, je približno 1 : 1. Žlahtnitelji si zato prizadevajo za nove sorte s čim večjim deležem moških rastlin in tako poznamo tudi tako imenovane 100 % moške hibride, kar pomeni, da ima sorta samo moške rastline.