Šalotko lahko sadimo jeseni in spomladi, odvisno od sorte in lokacije. Primeren čas za jesensko sajenje je 4 do 6 tednov pred zimo, kar je težko predvideti. Poleg tega je ob hudi zimi nevarnost, da pozebe. Pri nas šalotko sadimo večinoma spomladi, lahko že februarja, običajno tekom marca, odvisno od vremena oziroma temperatur.

Pri izbiri površine za sajenje šalotke upoštevamo vsaj 4 letni kolobar, kot pri vseh čebulnicah. Šalotke ne sadimo na s hlevskim gnojem sveže pognojeno poljino. Dobro uspeva skupaj s številnimi vrtninami (korenček, pesa, plodovke, solata…) in jagodami, ne odgovarja pa ji družba stročnic, kapusnic in sorodnic čebulnic.

Šalotko sadimo na razdaljo 15 do 20 cm v vrsti in 30 do 40 cm med vrstami. Vrh (vrat) šalotke naj malo gleda ven iz zemlje ali pa naj bo tik pod površino. Slednji način prepreči radovednim pticam, da bi šalotko populile iz zemlje še preden se ukorenini. Šalotko pa lahko tudi posejemo. Pri tem načinu gojenja večinoma zraste le ena čebulica. In če se opremo na francosko definicijo šalotke – je to potem sploh šalotka ali zgolj majhna čebula?

Oskrba šalotke tekom rastne sezone vključuje dognojevanje, po potrebi namakanje, pletje in okopavanje ter varstvo pred boleznimi in škodljivci.

Redno odstranjujemo plevel, ki je šalotki konkurenca za hranila, vodo in svetlobo, ter okopavamo. Šalotka ima plitek in šibek koreninski sistem, zato je v sušnih obdobjih priporočljivo namakanje. Pogosta praksa (vendar ne nujna) pri gojenju šalotke na vrtu je odstranjevanje srednje šalotke v šopu, saj naj bi tako pridelali večje šalotke. Če se tekom rastne sezone pojavi cvetno steblo, ga odstranimo, da preusmerimo energijo v večanje čebulic.

Bolezni in škodljivce, ki napadajo šalotko, poznamo tudi kot sovražnike čebule in česna. Proti njim se borimo enako kot pri drugih čebulnicah, z registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi ter kupljenimi in domačimi ekološkimi pripravki.

Spravilo šalotke je blizu, ko začnejo listi rumeneti. Ne čakamo, da se vse listje posuši, suhega naj bo dve tretjini do največ tri četrtine listja. Šope šalotke izkopljemo s pomočjo ploščatih vil za prekopavanje. Včasih gre tudi kar s puljenjem, ker ima plitev koreninski sistem, a pazimo da pri tem ne potrgamo listov. Izkopane šalotke z listjem vred razprostremo v zračnem, suhem in senčnem prostoru.

Ustrezno posušeno šalotko spravimo v zračne košare, zabojčke ali mrežaste vreče, vendar ne v predebelih plasteh. V prostoru, kjer hranimo šalotko, poskrbimo za dobro zračenje, da se odstrani odvečna vlaga in zmanjša možnost skladiščnih bolezni, ter za stalno temperaturo. Na kakovost in skladiščno sposobnost šalotke pozitivno vplivamo z dobro in ustrezno oskrbo šalotke tekom rasti in nato z izbiro primernega prostora za skladiščenje.

Podrobnejša navodila o gojenju šalotke prejmete skupaj s šalotko za sajenje.